Prostor in Maslow

Abraham Maslow, ameriški psiholog, je zaslovel zaradi svoje hierarhije človeških potreb. Človeške potrebe prikazuje v piramidi, s tem, da bolj "primitivne" oz. bolj potrebne (beri kot nujne za obstoj) postavi za temelje piramide, na teh pa nato sledijo manj pomembne, ki tvorijo celotno piramido. Njegova piramida ima pet nadstropij. Na dnu so fiziološke potrebe, tem sledijo potrebe po varnosti, tem potrebe po ljubezni in pripadanju, nad njimi so potrebe po spoštovanju in nad temi se nahajajo potrebe po samo-aktualizaciji. Ta Maslowa shema je najbolj razširjena in sprejeta teorija hierarhije potreb. To kar pogrešam v tej celotni shemi pa je potreba po prostoru. Najprej pa seveda k definiciji. SSKJ pravi takole:

potreba -e ž (e)

1. kar obstaja, nastane zaradi odsotnosti tega a) kar je potrebno za življenje, delo: čutiti, imeti potrebo po jedi, spanju; potešiti si potrebo po pijači, zabavi / duševne, telesne potrebe / nima velikih potreb / jesti brez potrebe b) nav. mn., navadno s prilastkom kar se zahteva, želi: zadovoljevati domače, lastne potrebe; splošne družbene potrebe; denarja ima komaj za vsakdanje potrebe; poznati potrebe časa / prilagajati se potrebam kupcev željam, zahtevam;
zadovoljevanje kulturnih potreb prebivalstva; usklajevanje proizvodnje s potrebami tržišča s povpraševanjem na tržišču; letališče za vojaške potrebe namene // kar kdo mora imeti, dobiti za življenje, delo: našteti potrebe; obravnavati potrebe prebivalstva / avtomobil ni luksus, je potreba; uživanje mamil mu je postalo potreba / to ne ustreza njegovim potrebam temu, kar želi, hoče

2. kar povzročijo okoliščine, stanje, ki zahtevajo nastop, uresničitev česa: prišel boš, če bo potreba; udaril ga je brez potrebe; pomagal bom po potrebi / ni potrebe, da bi se prepirali vzroka / star. to je potreba vedeti treba

Če nam zmanjka hrane, vode ali zraka vemo, da brez teh virov ne bomo dolgo živeli in zato na te vire gledamo kot na potrebne. Omejenost vira torej določa ali neka stvar je potrebna ali ne. Človek je tako prvič začel gledati na hrano kot na potrebo, ko je prvič občutil lakoto. Na varnost je prvič pričel gledati kot na potrebo, ko se je prvič počutil ogroženega, itd. Na prostor pa ljudje zmotno gledamo kot na neomejeno dobrino in ga zato pri navajanju potreb ne omenjamo. A vendar: človek lahko obstaja le v prostoru! In prostor je omejena dobrina. Torej je tudi prostor potreba. In to celo najosnovnejša saj vsi ostali viri lahko obstajajo zgolj v prostoru. Moj oče rad postavlja retorično vprašanje, ki se glasi: "Kaj ti bo ves denar tega sveta, če ne boš imel koščka zemlja na katerem boš lahko uresničil svoje načrte?"


Seveda se na prostor mnogo pogosteje gleda kot na potrebo. Maslow pač ni (seveda dopuščam možnost, da je uporabljal drugačno definicijo potrebe ali pa da je pojem prostora subsumiral pod kak drug pojem in da jaz te subsumpcije ne razumem).

Cene zemljišč in pa stanovanj pritrjujejo tej tezi. Prav tako bi ji lahko pritrdil Stephen Hawking, ki vidi preživetje človeške vrste predvsem v zasedbi večjega prostora vesolja. Prav gotovo pa bi tej tezi pritrdila tudi matematična simulacija imenovana Game of Life. Prenaseljenost namreč povzroča smrt, saj pravilo št. 1 pravi: "If an occupied cell has 0, 1, 4, 5, 6, 7, or 8 occupied neighbors, the organism dies (0, 1: of loneliness; 4 thru 8: of overcrowding)".

--------

slika: COLE, Thomas
View from Mount Holyoke, Northamptom, Massachusetts, after a Thunderstorm (The Oxbow)