petek, junij 09, 2006

Izgubljanje identitete v sodobnih načinih urejanja družbenih odnosov I

Odlomek iz Kosovelovega razmišljanja z naslovom Kriza:

»Vidim vas: majhni ste; ne zaradi števila, zaradi plahosti. Zakaj obupujete, ko se preraja človeštvo? Ena rešitev prihaja: rešitev človeštva. Vi pa ste maloupni in umirate. Ali ne čutite tega svetlikanja? Ali ne čutite gibanja množic? Novo človečanstvo vstaja. Kaj, če prihaja iz nižin! Ponižano je bilo. Kaj, če prihaja iz dna! Oskrunjeno je bilo. Kaj, če prihaja z nevihto in strelami! Tlačeno je bilo. Samo eno je: da prihaja, da prihaja! Odprite okna, odprite duri, osvobojeni človek prihaja! Poklonite se njegovemu trpljenju, pokleknite pred njegovim ponižanjem, pozdravite njegovo silo! Kajti iz trpljenja se je rodila radost, iz ponižanja poveličanje, iz sile vstajenje. Veliko trpljenja je bilo, veliko ponižanja! Ali ne radost ne poveličanje nista vstala iz njega pri nas. Jaz pa prinašam radost, poveličanje in vstajenje. V meni je čas, ko bo človek človeku: človek. V meni je čas, ko bo narod narodu: narod. Dajte mi roko, plahi, ponižni, zasužnjeni, dajte mi roko, da gremo v vstajenje…«

Odlomek iz Lisjakovega vnosa z naslovom O prohibiciji ali Žalostinka za vinom in kulturo:

»So pa družbe, ki so obupale nad neotesanostjo svojih članov in so, namesto da bi vztrajale na trdni in mučni poti postopne vzgoje, raje izbrale bližnjico: ta se imenuje "tiranija" v primerih zlorabe svobode, "cenzura" v primerih zlorabe govorice in pisanja, in "prohibicija" v primerih zlorabe alkohola. Te družbe imenujemo "neliberalne" družbe in jih imamo pravico zaničevati, njihove ukrepe pa z vsemi močmi zasmehovati in omalovaževati (kar seveda- to je menda jasno- ne pomeni, da se sami zavzemamo za zlorabo svobode, govora in rabe alkohola; pač pa se zavzemamo za kulturo in tradicionalne vzgojne ukrepe).«

Že dalj časa mi ne, da miru Lisjakova že citirana izjava o tem kaj naredi družbo za barbarsko oz. neliberalno. In od tistega, vsaj zame tragičnega 1. maja, ko smo izgubili državo mi ne da miru Kosovelov stavek, ki ga lahko preberete zgoraj v odebeljenem tisku. Za začetek naj definiram problematiko tega razmišljanja. Skupna točka obeh citatov je namreč ena in ta se kaže v problemu sodobnega načina urejanja družbenih odnosov. Specifično sem se malce poglobil v izgubljanje identitete v kar po mojem mnennju nekaj teh zgršenih procesov neizbežno vodi.


PRAVNI OPTIMIZEM KOT SREDSTVO UREJANJA DRUŽBENIH RAZMER

Ali je res mogoče vse družbene probleme urediti z lepo popredalčakanimi prepovedimi in dovolitvami v pravnih aktih. Ta miselnost ni značilnost levice ali desnice (čudovit Makarovičev prispevek o tem tule). Je miselnost Oblasti, je miselnost Države z veliko začetnico. Uvesti horo legalis je bilo zmeraj lažje kot pa otroka vzgojiti, da ne bo počel neumnosti, lažje je sprejeti zakon o preprečevanju nasilja v družini kot pa delovati na področju prevencije, svetovanja in programih AA. Ves ta optimistično nastrojen proces vdiranja norm v vsakdanje življenje vodi v depersonalizacijo človeka. Odvzema mu dostojanstvo s tem, ko pravi, da država pač že bolje ve kaj je dobro za njega in kaj ne. Na tem mestu bo kdo porekel, da vendar v demokraciji človek sam vpliva na to kdo vodi državo in kakšne norme ta določa ampak moramo si priznati, da državljani določijo samo to, koga bo Država uporabila za marioneto, določijo samo to katero masko si bo nadela. Ljudi, ki nastopijo oblast, posrka vase moč Države in od tistega trenutka se oddalijo od svojih volivcev bolj kot so pripravljeni priznati. Neliberalna Država odvzema ljudem možnost (in hkrati tudi zanika sposobnost) samoourejanja medsebojnih odnosov. Pravo vdira v najbolj banalne pore družbe (ne banalne za družbo ampak banalne v razmerju do tega kaj bi sploh moralo zahtevati pozornost prava in to je po mojem mnenju le tisto najosnovnejše). In zakaj potemtakem tak vdor vodi v razvrednotenje? Otroci danes ne smejo popivati, ker je to malum per se ampak ker je to malum prohibitum. Od teh dni dalje ne bodo več posedali po barih, ker bi jih starši naučili, da to ne koristi ne njihovemu zdravju niti jim ne prinaša nobene druge koristi ampak zato, ker se bodo bali inšpektorjev ali palice staršev. Razvrednotenje družbe pravim in kdo bo porekel da pravo še posebej poudari in opozori na to kaj je nemoralno v naši družbi! Že, že, ampak ko nastopijo take prepovedi se po njih ravnamo zaradi strahu pred sankcijo in tu vrednota izgine v pozabo. Če bi se ravnali po načelih, ki bi nam jih privzgojili starši bi že samo to bilo dovolj in norme za tako banalne zadeve ne bi potrebovali (spet ne razumeti banalnosti napačno). Ko na tako širokem področju prepovedana dejanja zamenjajo zavržna dejanja le to izrine uporabo vrednot, ki jih nadomešča uporaba zakona. Ni več vrednostnih meril, ki pravijo kako se je treba vesti. Obstajajo samo prepovedi in dovolitve, ki ne temeljijo na ničemer, ker se začne pozabljati zakaj se je sploh neka prepoved uvedla. Ta pravila postanejo totalno relativne narave. Poljubno mešetarjenje Države s prepovedjo in zapovedjo pa lahko pelje le v leto 1984. Liberalna družba izgine, ker ta nujno temelji na vrednotah in na pravicah (da mi ne bo kdo očital nekompatibilnosti z vnosom z naslovom Pravica in Odgovornost ali Odgovornost in Pravica bom tu uporabljal besedo pravica kot sem ga razumel na tistem mestu) in ne na pravnih dolžnostih in prepovedih.
Seveda bolj na pravicah negativne kot pozitivne narave (pravice pozitivne narave morajo biti omejene le na najnujnejše zadeve). Pravice pozitivne narave so katalizator, ki kar se da hitro pripeljejo do tega, da tisti, ki pravico zagotavlja (t.j. Država) s pravico razpolaga in jo v končni meri tudi lahko (ne pa nujno) zlorablja. Kdor pač financira tudi upravlja. Če se navežem na debato o privatnem šolstvu v Sloveniji je minister lepo razložil, da če država financira si tudi lasti funkcije regulacije in nadzora. Tako največja nevarnost razvrednotenja družbe obstaja ravno tam, kjer se dobrohotna Država ponudi, da bo iz ramen ljudi prevzela bremena vzgoje in kulture, da bo ona namesto njih razločevala dobro in slabo. V končni fazi pa bo iz tega naredila le prepovedano in dovoljeno per se. Da ne bo nesporazuma, ne trdim, da je nasprotje liberalne države socialna država. Nasprotje liberalne države je le totalitarna država, ki pa se lahko najlažje razvije iz pretirano socialne države. Ta danes izredno prisotna miselnost naše nove Države po imenu Evropska unija je torej, kljub temu da je mišljena izredno dobrohotno na dolgi rok (seveda ne nujno, dokler se ta dobrohotneži ne odkrijejo kako dobro se da ta koreninski sistem Države izkoriščati), nevarna.
To, da ima naša nova država večje težnje biti Država kot pa Slovenija sama si lahko ilustriramo s sledečim primerom (ostali primeri so navedeni tekom nadaljnjega razmišljanja). Preštel sem število besed Pogodbe za ustavo in pa naše Ustave in prišel do sledečega rezultata:

Pogodba o ustavi za Evropo: 123.813
Ustava RS: 7.899

1 komentar:

jaka pravi ...

Se strinjam, edino zaključek oz. primerjava je malo zgrešena, ker neposrečena ustava za Evropo ne vsebuje samo ustavne materije, ampak tudi drugačne materije, ki so bile vsebovane v ustanovnih pogodbah..